Svizci, Teje in Zahoviči

Priznajte, da ste tudi vi z veseljem padli na reklamni štos milkinih svizcev. Tistih, ki v kičasto idilični pokrajini pod kristalno modrim nebom skrbijo za našo najslajšo razvado.

Razen mojega triletnega mulca (pa tudi pri njem že dvomim) vsi vemo, da milke namesto šapic pakirajo stroji, a ker je tistih nekaj sekund reklame tako simpatičnih, se pač odločimo izklopiti razum in ’verjeti’ vanjo. Podzavest tako lahko dela svoje in v trgovini po vijoličastih zavojčkih posegamo tudi zaradi svizca in njegovega pravljično neokrnjenega sveta.

Rezultat? Kljub temu da nam prodajajo absolutno neumnost, ne čutimo prizadetosti ali jeze, saj nas ne silijo v to, da verjamemo. To si zaželimo sami, torej ne podcenjujejo našega razuma. Zadeva opravljena, namen dosežen.

Sedaj pa k novi kampanji našega trgovca, ki stavi na nadvse angažirano uslužbenko, ki skrbi za vselej svežo ponudbo. Koncept je pravi – svizcem navkljub še vedno prej verjamemo človeški obljubi. Tudi tiste kure in pujsi bi lahko bili povsem simpatični, če nas gospodična Teja (Stuša!?) ne bi že v prvi sekundi polila s hladno vodo oglaševalskega natega.

Kako, za božjo voljo, naj ji verjamem, da dan za dnem skrbi za kvaliteto jajc in jabolk, če pa natanko vem, da je v trgovini zgolj ob sobotah, in to s košarico v roki, saj ni nikakršna strokovnjakinja za jajca, temveč (znana!) dramska igralka?

Puf! Milni mehurček je počil in pri najboljši volji ne morem več verjeti v iluzijo. Zakaj so izbrali Cerarjevo, ki se trudi delovati dovolj štorasto in leseno, da bi nas prepričala, da ni igralka (absurdno, ne?), in ne kakšne neznane ’naturščike’ (ki bi jih tudi manj stala) ali celo resnične prodajalke, lahko le ugibam.

Očitno predpostavljajo, da smo kupci tako neumni in/ali nekulturni, da je ne bomo prepoznali! Nobene svizčevske simpatičnosti, zgolj podcenjevanje potrošnikovega uma in razgledanosti.

Za kar se najlepše zahvaljujem. Zame so odpisani. Tudi če so zgolj upali, da bom v skladu s kaj vem kakšnimi oglaševalskimi dognanji preprosto verjela v Tejo, tako kot verjamem v doktorico Hano Suralovo, ki mi želi prodati čistilec za WC. A te jutri vsaj ne bom videla v Drami! Zato ji lahko zaupam, Teji in njenim ’zaposlovalcem’) pa ne. Namen dosežen?

PS: Bom pač verjela Zahoviču. Ta vsaj ne trdi, da je spekel žemljice, ki jih prodaja…

 

Mariborčan, april 2007