Maja. Najprej Orbanič, potem Pirš. Rojena le nekaj dni po Armstrongovi brci v Luno in le nekaj dni preden je Hendrix na Woodstocku zažagal The Star Spangled Banner. Oboje je pustilo posledice: Luna jo redno trka (tudi ko ni polna), Hendrix, Joplin & co. pa so ji pomagali, da se je kot najstnica kljub kolektivni obsedenosti s tedaj še povsem svežim MTV-jem uspela izogniti cukerpopu in pristati v objemu klasike in jazza.

Po študiju slovenščine in angleščine, ki ga je zahvaljujoč štipendiji (večnohvaležna) okušala tudi v Veliki Britaniji, je zajadrala v novinarske vode. Svojemu dolgemu jeziku je dajala duška kot kolumnistka in kritičarka revije Mariborčan ter kolumnistka Žurnala, kot novinarka pa se je udinjala tudi v kulturnem uredništvu RTV Slovenija.

Na televizijskem ekranu jo je opazila Brigita Pavlič in jo zvabila v Koncertno poslovalnico Narodnega doma. Po nekaj divjih (najboljših!) letih PR-ja in deklicazavsejanja pri mariborskih filharmonikih in festivalu Glasbeni september, se je preselila v SNG Maribor. Tam je vzvišenim ciljem umetnosti (in muham umetnikov) služila kot producentka Opere in baleta, vse dokler ni nekega lepega dne na glavo skočila v divje vode podjetništva (kjer z norimi idejami skrbi za produkcijo sivih las sodelavcev v Studiu8) in v varni pristan srečnega zakona (v okviru katerega teži sinu, strastno peče kekse in čoha psa.)