September odpira vrata prve izdaje Festivala Maribor, ki ga kot umetniški vodja podpisuje Richard Tognetti. Virtuozni violinist in karizmatični vodja Avstralskega komornega orkestra je adut, na katerega bodoča kulturna prestolnica upravičeno veliko stavi. Državljan sveta namreč v Maribor prinaša duh globalne glasbene skupnosti, v kateri ni prostora za meje, predsodke ali oklepanje starega in preverjenega.
Prav to, na kar prisega Tognetti: prepletanje in medsebojno oplajanje različnih kultur, tradicij, umetniških izrazov in dosežkov, naj bi promoviral tudi institut Evropske kulturne prestolnice. Odpreti vrata svetu in mu pokazati najboljše, kar premoremo, ter v goste pripeljati najboljše, kar zmoremo, bi se glasila poenostavljena formula.
Tognetti je delo opravil v svojem značilnem slogu: inovativni, sveži in s perspektive kakšnega zakrknjenega klasika celo predrzni koncertni programi so namreč njegov zaščitni znak, po katerem ga poznajo od Sydneyja do Tokia. Mariboru se torej obeta velikopotezna koncertna ponudba, v kateri ne manjka vrhunskih klasičnih sporedov, ob njih violinah, čembalih ali sopranih pa bo slišati tudi cigansko trubo, avstralski didžeridu in egiptovski oud. Mozart bo podal roko Radioheadu, Bachu bo delal družbo Piazzola, Arvo Pärt pa bo odkrival Leonarda Cohena … Ste globlje zajeli sapo? Tudi prav. Zdaj pa mirno izdihnite in pozabite na ukoreninjene predstave o tem, kako naj bi zvenel koncert festival klasične glasbe. Če potrebujete dodatne argumente, preberite biografije udeležencev, in se prepričajte, da so osvojili tudi najtrdnejše glasbene trdnjave in navdušili tudi najstrožje kritike. Sledi še najpomembnejši korak: pozabite na vse, kar ste prebrali in se oboroženi zgolj z radovednostjo odpravite v koncertno dvorano. In pustite, da o vsem sodijo zgolj lastna ušesa. Če citiram Tognettija: “Ne gre za pripravljenost, gre za odprtost!” Prav pri slednjem nas čaka najtežji preizkus.
V deželi, kjer nas zadnja leta še nacionalka iz dneva v dan in s subtilnostjo slona med porcelanom poučuje, da sta edino pravo domači zapeček in frajtonarica, je sprejeti Tognettijevo rokavico še toliko večji izziv.
Obeta se torej deset zanimivih septembrskih dni! Vroča vaja za tolikanj opevano kulturno eksplozijo, ki nas čaka čez štiri leta. Smo zreli zanjo ali nas bo prestrašil že prvi pok?
Foto: Dejan Bulut za Festival Maribor. http://www.dejanbulut.com/ Hvala, Dejan!
(Mariborčan, sept. 2008)