Ste se zadnje dni kaj sprehodili po ulicah starega mestnega jedra? Ste opazili, da je letos povsem drugačno kot ob istem času preteklega leta?

Ne, ne mislim na praznično okrasje. Poglejte bolje. Opazite gostinske vrtove, ki kljub temu, da smo že krepko zakoračili v zimo, še vedno vztrajajo? Česa takšnega si lani še misliti ne bi mogli. Še manj smo si predstavljali, da bodo stoli, na katerih smo se martinčkali vse poletje, še v novembru in decembru na ulicah. In povrh vsega še zasedeni! Ozaljšani s toplimi odejami namesto sonca željnih obrazov sedaj gostijo kadilce, z razvpitim zakonom pregnane iz lokalov na ulice.

Kadilci mi bodo sedaj krepko zamerili, a resnično sem vesela te poteze naše vlade. Pa ne zaradi tega, ker v lokalih sedaj ni več oblakov dima.

Kadilci so moji novi junaki zato, ker jim je uspelo tisto, kar je oblast že leta in leta poskušala zaman: v mestno jedro so vrnili tako zaželeno življenje!

Po njihovi zaslugi mestne ulice tudi v ledenomrzlih zimskih dneh niso videti kot pozabljena kulisa kakšnega ruskega filma. Mesto duhov, ki nas je strašilo vso lansko zimo, je naenkrat postalo mesto, ki vrvi od življenja. Ulice so polne! Pa čeprav zgolj prezeblih ljubiteljev nikotina, ki se obupano stiskajo pod najrazličnejšimi grelci. Lokali so brez dima, ulice pa polne ljudi. Dve muhi na en mah! Bravo, oblast!

Kratko so potegnili edino natakarji, ki so bojda od tekanja ven in noter vsi obupno prehlajeni. A komu mar za teh nekaj sto revežev, ko pa je večina slovenskega prebivalstva po zaslugi naše modre oblasti zanesljivo na poti k absolutnemu izboljšanju zdravstvenega stanja. Nekadilci zato, ker bodo njih pljuča končno brezmadežna, kadilci pa se bodo ob svojem s strupenim mrazom ozaljšanim posedanjem na ulicah tako utrdili, da je virusom in epidemijam gripe ter podobnim zimskim nadlogam letos zagotovo odklenkalo.

Če to ni prava pravcata zimska idila? Sedaj moramo paziti samo še na kakšnega fanatičnega okoljevarstvenika, saj se bo slej ko prej zagotovo obregnil ob potratno rabo energije, ki jo kadilski grelci prav širokogrudno spuščajo naravnost v megleni zimski zrak. A tudi za to zagato je rešitev že na obzorju. Vse, kar moramo narediti, je, da mirno počakamo še kak mesec ali dva. Do tedaj bodo kadilci zagotovo že tako utrjeni, da bodo grelce zlahka pogrešali. In slovenski raj bo tudi po tej plati neomadeževan. Pa naj še kdo reče, da kadilski zakon ni zakon!

(Mariborčan, dec. 2007)