Pa me je doletela. Moja prva letošnja gripa. Vsakojesenski ritual: najprej me štirinajst dni neprenehoma zebe, nato pa me kljub vitaminom in debelim nogavicami nekega dne preprosto vrže in ne pomaga nič kot leči v posteljo in se nalivati s čajem. Ko tako oborožena s časopisi in revijami vegetiram na kavču, me pritegne članek, v katerem mi bivša redovnica, sedaj nekakšna terapevtka, ponudi diagnozo mojega vnetega grla: vnetja nisem staknila zaradi kakšne bakterije, virusa ali pretankih nogavic, temveč ga je povzročila neizrečena jeza, ki se je vnela v meni!

Ker resno jemljem te zadeve, sedaj nastaja ta kolumna. V meni se je namreč ob prebranem v hipu vnela nova jeza, in da moje grlo ne bo še bolj peklo, sem se odločila, da se je na hitro znebim s pomočjo tega sestavka. (Se opravičujem vsem bralcem, ki se čutijo prizadete, da jih uporabljam kot terapijo.)

Z vsem spoštovanjem do omenjene terapevtke bom svoj komentar na prebrano povedala kar naravnost: ne me basat!

Včasih se sprašujem, ali smo v tretjem tisočletju malce izgubili kompas in zabredli nazaj v srednji vek. Kopica alternativcev in zdravilcev nam namreč dnevno servira že tako neverjetne (namenoma uporabljam mil izraz in upam, da se zaradi tega v mojem grlu spet ne kopiči nova neizrečena jeza), metode in terapije, da je vse skupaj že prav absurdno. Tale o nakopičeni jezi je morda celo še sprejemljiva … Vsakdo, ki je v šoli vsaj malo prisluhnil učnim uram psihologije, ve, da potlačena čustva res nekje in nekako udarijo na plano, a uporabila jo bom zgolj kot izhodišče za razmislek o resnično kar stupidnih terapijah in metodah zdravljenj, s katerimi nas dnevno bombardirajo.

Ena najbolj zabavnih, na katere sem naletela zadnje čase, je masaža s čokolado, ki naj bi prinesla neverjetne rezultate za naše zdravje in drastično izboljšala (beri: pomladila) videz naše kože. Ko so najnovejši hit welnes centrov po Evropi preizkusili tudi strokovnjaki, so seveda nesporno ugotovili, da se koža od čokolade napne le, če se je pošteno najemo in posledično zredimo za nekaj kilogramov. Polivanje z njo je le (draga) neumnost.

Moja reakcija? Jeza! Pa ne na ponudnike, na njihove stranke! Na človeštvo, ki je v svoji obsedenosti po večni mladosti pripravljeno požreti takšne in podobne bedastoče in še mastno plačati zanje. Testiranje prej omenjenih nemških strokovnjakov, ki so pod lupo vzeli 70 welnes centrov v Nemčiji in Avstriji, je namreč pokazalo, da je kar dve tretjini uslug, ki jih ponujajo, popolnoma brez učinka! Razen tistega, ki ga imajo na vašo denarnico, seveda.

A to ljudi očitno niti malo ne moti! Nasprotno! Po načelu: če sem nekaj drago plačal, potem že mora biti dobro, drvijo v welnes centre in se prepuščajo rokam z nekajurnimi tečaji prešolanih bivših telefonistk ali inkasantov.

Človeška neumnost pač ne pozna meja. Jezi me le, da nas samooklicani guruji zdravja in lepote nagovarjajo kar vsevprek, ne glede na to, ali prisegamo na kaj vem kakšne kozmične žarke ali zgolj na zdravo kmečko logiko. In ko se postaviš v bran drugi, zaženejo vik in krik in te označijo za dežurnega skeptika, zagrenjenega cinika in malone sovražnika vsega dobrega. Ki si seveda zato še kako zasluži kazen. V mojem primeru vneto grlo.

Zato se bom pokorila in poiskala prvi center, ki ponuja polivanje s čokolado. Brez kančka jeze bom plačala 74 evrov (tolikšna je bila namreč povprečna cena te “terapije“) in vas s kopico pozitivnih misli in čokoladno sladkih besed obvestila o učinkih. Najprej moram le še preveriti, da me z njo slučajno ne bi polival svizec.

(revija Mariborčan, okt 2008)