Se tudi vi še vedno ne morete načuditi reakciji naše vlade na nedavne podražitve kruha? Govorim o veleumni ugotovitvi, da smo zanje krivi pravzaprav potrošniki sami, ker kljub podivjanim cenam kruh še vedno kupujemo in tako ne dopustimo, da bi zakon trga naredil red.
Saj veste: ponudba, povpraševanje. Jasno. Če ne bi šlo za najosnovnejše živilo. In če le ne bi poznali tudi zoprne podrobnosti o treh trgovcih, ki pokrivajo 80 % trga. Ob vsem tem in ob kartelnih dogovorih, o katerih čivkajo že vrabci na strehah, so izjave o delujočem trgu demagogija brez primere.
Cinizem, ki vsaj zame hudo diši po razvpiti modrosti Marije Antoinete, ki je svojim kruha stradajočim podanikom predlagala, naj pač jedo potice!
Ko sem pred dnevi premišljevala o temi te kolumne, sem kot edini pravi odgovor na aroganco naših oblasti videla v tem, da potrošniki, prebutasti, da bi zaupali po njihovem mnenju brezhibno delujočemu slovenskemu trgu, taisti oblasti dokažemo, da še imamo nekaj soli v glavi in se po nakupih pač odpravimo čez mejo, kjer se je kruh kljub enakim podražitvam surovin in nespremenjenem povpraševanju podražil za tretjino manj kot pri nas.
Danes pa sem na drugem koncu sveta vso stvar ugledala z novega zornega kota in našla novo rešitev! Ponudila se mi je v majhni restavraciji verige Corner Bakery v predmestju Chicaga, kamor sta me moja tukajšnja gostitelja povabila na tipičen ameriški zajtrk. Jutranji obrok, ki ga iz dneva v dan pospravi milijone Američanov zvesto sledi nasvetu prej omenjene francoske vladarice: na mojem krožniku se je namreč znašel ogromen kos peciva, ki sliši na ime cimetov zvitek, nekakšen mega-buhtelj, polnjen s cimetom in lizdatno sladkanimi lešniki, poln konzervansov in umetnih barvil, za nameček pa še na debelo pokrit s sladkornim prelivom.
Kljub temu, da zjutraj moj želodec ponavadi prenese zgolj kavo ali v najboljšem primeru kakšno jabolko, sem se vdala v usodo. In ko sem kalorijsko bombo, poplaknjeno z galono sladke brozge, ki ji tukaj rečejo kava, pospravila, se mi je posvetilo!
Nobenega uporništva! Ubogajmo vlado, prenehajmo kupovati kruh in namesto njega uvedimo ameriške prehranjevalne navade. Pričnimo dan z izdatno porcijo sladkarij, potem pa naj se tudi naši modri voditelji ubadajo s težavami, s kakršnimi se sedaj ukvarjajo tukaj, ko državi zaradi enormne rasti stroškov zdravljenja najrazličnejših bolezni, pogojenih s preveliko telesno težo, grozi kolaps zdravstvenega sistema in storilnostni infarkt.
Kruh pa lahko še vedno serviramo v bolnišnicah. Da ne porušimo trga.
Mariborčan, okt. 2007